Lepota...

Lepota človeka se skriva v očeh,

kot drobne kresnice,

ki svetijo v toplih poletnih nočeh,

kot dobra materina dlan,

ki ljubeče boža otroka,

kadar pride mračen in nevihten dan.

Lepota se skriva v pesmi,

ki svobodne jo ptice na nebu pojo,

lepota se skriva v drevoredu,

ko fant pelje dekle na sprehod v mraku,

tik pred nočjo,

in mlada ljubezen je v zraku.

Lepota se skriva v poljubih,

nežnih, sramežljivih in plahih,

ko dekletu rdečica zalije pegasta lica,

in sanja gradove v oblakih.

Ki skupaj jih bosta gradila,

ko ležala bosta v visoki travi,

se držala za roke,

štela zvezde na nebu,

in se poklonila čudoviti materi naravi.

Lepota je poosebljena v ljubezni,

ki pričara iskrice v oči,

ko sramežljivo dekle na obrazu nek nov sijaj dobi,

in ni je več tegobe ali pa bolezni,

ki pogumno srce je oklepala nekoč,

dušila misli, navdih in lomil krila...

Vse to je danes davno, davno, daleč proč.