Trepetam pod toplo odejico... V topli jopici žareče rdeče barve. S pašmino nekajkrat ovito okoli vratu, da sem skoraj kot kraljica Elizabeta... Razmišljam o stvareh... In se trudim iz svoje glave odstraniti vse misli... Prav vse. Vse misli o današnjem dnevu. O stvareh, ki jih MORAM narediti. O obveznostih, tegobah, nadlogah... Ko bi najraje na svetu samo izbrisala vse to in našla svojo nirvano... Lebdela 7cm nad tlemi... Na oblačku sanj... Misli mi še vedno mrzlično brnijo v glavi...
Nisem jaz... To nisem jaz in že nekaj časa se ne počutim dobro v svoji koži... Prevečkrat moram preko sebe... Preko svojih želja... Preko tistega, kar čutim, da je dobro zame... In nujno potrebujem dopust... Nekaj dni brez obveznosti... Nekje v naravi... Sama... S kakšno dobro knjigo v rokah... Moje misli odtavajo tja, kjer ni vsakdanjih obveznosti... K tistim nekaj dnem na leto, ko sem lahko popolnoma svobodna duša... Bolj svobodna kot ptica na nebu...
In glej... Skozi okno se prikradejo zadnji sončni žarki tega dne... Pozabim na mraz in tisočero vrtoglavih misli... Zlati in iskreči sončni žarki se previdno prebijajo skozi globoko zelenilo mladih listkov... Med mladimi brezami si utirajo svojo pot do mojega srca...
Kako malo je potrebno... Le nekaj minut zahajajočega sonca... Le tistih nekaj sončnih žarkov v zatonu... Da ogrejejo mojo dušo in jo razbremenijo vseh skrbi... Tišina narave... Le šumenje potočka, ki nagajivo skaklja čez kamne... Ptičje petje... In tu pa tam že kakšen zaljubljen čriček ali murenček... Kdo bi vedel...
Tišina narave, zelenilo klorofila in zlata svetloba zahajajočega sonca... To so nebesa za mojo dušo... Moja osebna meditacija v kaosu vsakdana... Moja sprostitev po napornem dnevu...
Zadnji sončni žarki le še šibko mežikajo za mladimi zelenimi vejami.... Še en pomežik... In sonce se odpravi v Pančevo deželo... Mir v srcu in na svetu... In ljubezen <3
Ni komentarjev:
Objavite komentar