Starodavne kosti nekje pod mostom.
Kamenje se spreminja v prah.
Tih šepet med listjem.
Črnina reže nočni zrak.
Počasi plazim se med drevjem.
Trnje zbada me v kožo.
Vejevje mrši mi lase.
Srh me spreletava.
Kurja polt vso naježi me.
Ledene kapljice spozijo za vrat.
Groza me vso prevzame.
Drevo se me dotakne z mrzlo roko.
V krču grabijo še dolgi prsti.
Tema, mrak, praznina…
Strah.
Ivje, led in mraz.
Plazim se med drevjem.
Kamenje spotika me.
Padem, vstanem…
Vse ponavlja se.
Vse bolj se groza plazi vame.
Naj pridem tja že do mostu.
Do reke,
Ki prinaša sanje.
Ki odnaša bolečino,
Ki posrka ves nemir.
Ki prinaša sladke sanje.
Da sklonim glavo,
Odprem srce.
In se nežno potopim vanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar