Čakam...

Čakam stoletja, tisočletja…

Čakam te.

Vsa moja strast v meni ujeta.

Da šibko telo več ne zdrži.

Ampak čakam…

Čakam te.

Prekipevam od teh čustev.

Od strasti me vse boli.

Ampak čakam.

Poželjenje me duši.

Oklepa vrat kot močna roka.

Tvoja.

Oklepa se okoli grla.

Stiska.

Da iztisne zadnji vdih.

Kosti pokajo pod pritiskom.

Mene pa le strast duši.

Pohotno našobljene ustnice.

Temna kri polzi iz njih.

Spolzi po vratu.

Krik razpara prsi.

Blede prsi polne bolečine.

Strast se plazi izza hrbta.

Napade me kot divja zver.

Zagrize v vrat.

Zada mi zadnji stisk.

Oči peklenske v temi.

Oprezno vame zrejo.

Tisoč sedemsto ugrizov.

Me ne pokonča.

Vsa strast nabrana v meni.

Ko čakam te že tisočletja.

Me ubila bo.

Prerezala bo grlo.

Strla šibko bo telo.

Ko se osvobodi telesa.

Ki hrepeni po tebi.

Ostala bo le čista strast.

Takrat se zavijem okoli tvojega grla.

In stisnem.

Stisnem tvojo strast iz tebe.

Na njo, ki jo čakam tisoč let.

Nastopi le katarza.

In  duši dve spojita se.

Ostane strast in poželenje.

Poželenje.

Ki razžira me…