Ustnice...

Poljubljaj te ustnice! Okušaj jih do nezavesti... Zapri oči in se predaj... Odpri srce in mi dovoli, da se ga dotaknem... Okušaj ustnice znova in znova... Najprej sramežljivo, vprašujoče, očarljivo... Nato strastno, vroče, poželjivo... Okušaj jih in pij z njih poljube... Vroče poljube in še bolj vročo ljubezen...
Dovoli duši iz zapora, prašne kletke, kjer spi in životari že toliko let... Brez ljubezni, sama, osamljena...

Dovoli duši, da se preda ljubezni... Da poleti kot ptica nad oblake... In da se dotakne moje duše...
Okušaj moje ustnice, začuti vso ljubezen, ki gori v mojem srcu... Okusi vso sladkobo in medičino, željno pij mojo ljubezen... In jaz bom željno pila tvojo... Najini srci sta kot neusahljiv izvir v puščavi... Bolj kot se predaš ljubezni, bolj kot jo željno piješ, srkaš skozi ljubezni žejno telo... Več je je in je le še bolj mogočna...

Okusi moje ustnice... Predaj se, pozabi na strah in vse prepreke... Prepreke in strah so le iluzije, ki nam preprečujejo resnično srečo. Ljudje, ki razbijejo lažna ogledala strahov in preprek, dosežejo vse, kar sanjajo... In prav ljubezen je gonilna sila sveta. Ko ljubiš in si ljubljen, imaš čudežno moč... Lahko premikaš gore, lahko letiš brez kril... Prideš na vrh gore brez napora... In vsak dan je sončen, četudi pada dež...

Podaj mi roko in se nežno dotakni moji ustnic... Nežno in nalahno se dotakni... Zapri oči in me poljubi... In z zaprtimi očmi boš videl čudež življenja...