torek, 26. junij 2012

Dopust...

Hrepenenje, sla po morju,
po viseči mreži v borovcih,
in beli ladji na obzorju.

Ko čakam celo leto,
tistih kratkih 7 dni,
ko pozabim na rutino,
ležim v pesku,
zrem v kristalno jasno nebo,
in občudujem nebeško modrino.



Vreščavi galebi glasno kričijo,
ko se utrujeni ribiči z ribolova vračajo,
prikupne male jadrnice v neznane,
eksotične kraje hitijo,
jambori z belimi jadri,
po vetru se obračajo.

Najlepša pa je,
strastna zaljubljena pesem škržata,
ko vso noč žaga, gode in poje,
to radostno poslušam,
in v srcu sem bogatejša od naftnega magnata.

Moje sanjavo srce hrepeni po morju,
vse moje bitje si sonca želi,
moja koža po slani vodi hrepeni,
in noge si želijo morje namesto lavorja.




Ni komentarjev:

Objavite komentar