Danes je dan,
Ko sem se odločila,
Danes je moj
najčarobnejši dan,
Dan, ko sem razprla
svoja snežnobela krila.
Ko sem se povzpela na
goro,
S prsti se dotaknila
neba,
Danes se počutim
lahkotno in mogoče malce noro,
Danes bi lahko šla
daleč, daleč… Vse do konca sveta.
Sončni žarek sem
ujela v nasmeh,
Ognjene iskrice
bleščijo v mojih se očeh,
Danes živim svoje
sanje.
Sledim srcu, čutim
naravo in ne mislim na spanje.
Moje srce trepeta od
radosti,
Moja duša je prepolna
sladke norosti.
Plešem kot zasanjana
gozdna vila,
Ki ob tolmunu se je v
eno z zelenilom narave zlila.
Danes sem se
odločila,
Da je dan, ko treba
je razpreti krila.
Dan, ko v nebo bom
poletela,
Ko srebrne zvezde v
svoje bom naročje vzela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar