V modrini morja,
brezčasnost in spokojna neskončnost,
ujeta prvinska lepota,
človeštva je zibelka in dota.
Globine vabljive,
rahlo valovanje vode,
večne-nikoli minljive,
drugič kot čisto ogledalo,
kristalno zelene gladine.
Tisočletja kamen kljubuje,
nevihtam in strelam bleščečim,
ko se z vetrom in valovi bojuje,
in ko ponosno stoji v bran,
viharjem pretečim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar