"Kaj je pravzaprav ljubezen? Kaj je tisto, kar iscemo vse zivljenje? V otrostvu verjamemo v prince na belih konjih, sanjamo o gradovih v oblakih, o »srecno sta zivela do konca svojih dni«… Toda kaj nam preostane ko princ pade s konja in ga le ta potepta… Ko se oblak razblini in se grad sesuje v pepel… Ko se »srecno sta zivela do konca svojih dni« kar nekako izmika in se sploh ne pricne…
Kaj nas caka takrat? Kaj je ta ljubezen, o kateri so pisali pisatelji, jo opevali poeti in trubadurji? Je le neka namislejna bajka, po kateri vsi hrepenimi in se utapljamo v nesrecnem iskanju le te? Ko se kot Don Kihot borimo z namisljenimi velikani, v resnici pa imamo osebo, s kateri bi lahko srecno in slozno ziveli tik pred nasim nosom?
A je res vse skupaj samo bajka? Ali je res bistvo srecnega zivljenja, da se sprijaznimo v zivljenje z nekom, s katerim se za silo ujamemo in s katerim poskusamo cimbolj mirno pluti po morju zivljenja? Da je vse le en kup kompromisov, prilagajanj, odpuscanj, popuscanj, odrekanj…
Ali pa morda nekje obstaja sorodna dusa za vsakega izmed nas… Morda… Ali pa ne…
Morda obstaja… Vendar je ne bomo nikoli srecali… Ker zivi na drugem kontinentu, na drugi polobli…
Kaj pa ce jo srecas? Kaj pa ce jo srecas, ko nehas verjeti v pravljice? Ko ne verjames vec v princa na belem konju, ko ne verjames vec v gradove v oblakih, ko ne verjames vec »in srecno sta zivela do konca svojih dni«, ko niti ne verjames vec, da kje obstaja dusa sorodna tvoji… Kaj se zgodi potem?"
6. januar 2010
Ni komentarjev:
Objavite komentar